Gossips pravijo, da je Oraclov največji prispevek k prosti programski opremi toliko razjezil razvijalce OpenOffice. INZ nezaupanjem v namere podjetja so se odločili, da bodo ustvarili svoj projekt.
Lahko se ure in ure prepiramo, ali je Gimp alternativa Photoshopu ali je katera koli distribucija Linuxa boljša od sistema Windows. Toda leta 2009 nihče pri zdravi pameti ne bi rekel, da je OpenOffice veljavna alternativa Microsoft Officeu.. Pravzaprav je večina distribucij Linuxa prišla z nekoliko izboljšano različico, imenovano OpenOffice Go, in so v svoja skladišča (vsaj Ubuntu) vnesli bralnik datotek Microsoft Office, ki so delovale pod programom Wine.
Vse se je spremenilo kdaj skupina razvijalcev se je odločila, da bo ustvarila neodvisen projekt, ki bo združil kodo OpenOffice in OpenOffice Go in tako ustvaril LibreOfficin. Hkrati so ustanovili subjekt, ki zagotavlja financiranje in kontinuiteto projekta. Dokumentacija.
Osebno nerad govorim o prosti programski opremi v smislu A kot alternativi B. Prav tako ne poudarjam filozofskih prednosti brezplačnih licenc. Mislim, da če ne morete uporabiti lastnih funkcij programa, da bi ga priporočili, si priporočila ne zasluži. Sposobnost branja in spreminjanja kode ni pomembna, če niste programer, če želite shraniti dokumente, saj veste, da možnost dostopa do njih v prihodnosti ni odvisna od muhe podjetja.
Rodi se zvezda
Izvor tega, kar danes poznamo kot LibreOffice hPoiščimo jih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nemški programer Marco Börries ustvaril urejevalnik besedil za domače računalnike in MS-DOS z imenom StarWriter.. Potem je ustanovil Star Division. Nato sta bila dodana preglednica in program za risanje, tako da se je trio prodal pod imenom StarOffice. Druga različica paketa je že delovala tudi z Macom.
Nekaj let zatem, proizvajalec strojne opreme, imenovan Sun Microsystem, je podjetje kupil od Börriesa. Sun ni imel tradicije distribucije takšne programske opreme in nekateri menijo, da jim je bilo ceneje kupiti podjetje, ki je razvilo programske pakete, kot pa Microsoftu kaj je prosil za licence za svoje tisoče zaposlenih.
Ni tako namišljeno, kot se zdi, ko to pomislite leta 2000 je podjetje dovolilo brezplačen prenos programa StarOffice 5.2 in ga distribuiralo tudi na CD-jih, ki so jih dobili v revijah.
Nekaj let prej je Netscape Communications, ki ni mogel konkurirati Microsoftu, Odločil sem se, da bom izdal izvorno kodo za brskalnik Netscape. To je bila osnova brskalnika, ki ga danes poznamo kot Firefox.
Sonce se je odločilo, da bo šlo po isti poti in izdala kodo StarOffice leta 2000. Dve leti kasneje je prišel OpenOffice.org 1.0.
Leto 2005 nam je prineslo različico 2.0 in novo obliko datoteke. Odprta oblika dokumenta (ODF). Zamisel je bila, da lahko dokumente, ustvarjene z OpenOffice, prebere kateri koli drug program, ki zagotavlja, da je do njih vedno mogoče dostopati.
Danes celo Microsoft Office podpira format ODF, hkrati pa vsaka nova različica LibreOfice izboljša podporo za izvorne datoteke te pisarniške zbirke.
Kaj stoji za kodo. Vloga fundacije Document
Za projektom LibreOffice stoji The Document Foundation. TDF je bil po nemški zakonodaji ustanovljen kot dobrodelna ustanova. Subjekt je odprt za sodelovanje posameznikov, pa tudi podjetij in držav.
V svoji poslanici piše
Naloga Fundacije Document je omogočiti razvoj skupnosti LibreOffice v novo, odprto, neodvisno in meritokratsko organizacijo. Neodvisna fundacija ustrezno odraža vrednote naših sodelavcev, uporabnikov in podpornikov ter omogoča učinkovitejšo, uspešnejšo in preglednejšo skupnost. TDF bo zaščitil pretekle naložbe tako, da bo z OpenOffice.org gradil na dosežkih prvega desetletja, spodbujal široko udeležbo v skupnosti in usklajeval dejavnosti v celotni skupnosti.