Microsoft Edge je prvi Microsoftov brskalnik z različico Linuxa.
Daleč od tega, da bi bila dobra novica, izginotje Internet Explorerja osiromaši možnosti uporabnikov, ko gre za izbiro načina navigacije. Ena stvar so spletni standardi, s katerimi se strinjajo vsi udeleženci omrežja, in čisto drugo so de facto standardi, ki jih vsiljuje tisti, ki obvladuje nekatere najbolj priljubljene spletne storitve in polovico trga mobilnih naprav.
Ne gre za obrambo Microsofta prejšnji članek videli smo, da ni bila odrezana, ko je šlo za vsiljevanje svoje udeležbe na trgu. Toda cko so uporabniki, konkurenca in regulatorji prisilili podjetje, da izdela novo različico, ki je bolj prijazna spletnim standardom, so Googlove monopolne prakse prisilile, da je opustil svoje delo in postati eno od podjetij, ki so prisiljena uporabljati Chromovo kodno bazo.
Kako je bilo izginotje Internet Explorerja
Trajni uspeh operacijskega sistema Windows XP in neuspeh sistema Windows Vista sta pomenila, da bi moral biti Internet Explorer 8, vključen v operacijski sistem Windows 7, združljiv s tremi operacijskimi sistemi.
Nekatere njegove funkcije so vrstica s priljubljenimi, način zasebnega brskanja in zaščita, tako da ko je zavihek blokiran, ne vpliva na navigacijo drugih.
Leto 2011 tudi ni bilo leto Linuxa na namizju, je pa pomenilo mejnik v vse večji (in prisilni) opustitvi monopolističnega vedenja Microsofta in njegovega pristopa k spletnim standardom in odprtokodni kodi.
Internet Explorer različica 9 je imela podporo za več komponent HTML 5, izboljšano podporo za slogovne liste in hitrejši motor Javascript.
V drugih novicah je vključeval preoblikovan uporabniški vmesnik in večplastno zaščito pred zlonamerno programsko opremo.
To je bil tudi del Microsoftovih prizadevanj, da bi uničil Windows XP, saj ni bil združljiv s to različico.
O Internet Explorerju 10 je mogoče reči zelo malo. Zasnovan je bil tako, da se ujema z novim vmesnikom Windows 8 in je kot priznanje neuspeha tehnologije Silverlight vključeval podporo za Adobe Flash.
Vmesnik Windows 8 ni bil vsem všeč. Microsoft je izdal prenovljeno različico, znano kot Windows 8.1. Ta Windows je prinesel najnovejšo različico Internet Explorerja. Ponujal je podporo za zaslone visoke ločljivosti. Podprl je HTTP/2.13 in SPDY, bil je združljiv s Flexboxom in obrobami slik v slogovnih listah, kriptografskih API-jih in šifrirani medijski vsebini. Poleg tega je prikazal podnapise v videoposnetkih, izboljšave pri izvajanju Javascripta in prenovljena orodja za spletno oblikovanje.
Zadnja bitka in predaja
Kot novica, da bi Windows 10 je postala znana, Microsoft presenetil vse z napovedjo Project Spartan, popolnoma novega brskalnika, ki bi bil hitrejši in integriran s pomočnikom Cortana.
Ta projekt bi bil po izdaji Windows 10 znan kot Microsoft Edge. Edge ni bil združljiv z nobeno drugo različico sistema Windows.
Vendar je bilo že pozno. Edge se ni nikoli dvignil s tal in Microsoft je vrgel brisačo.
Takrat je Redmond obtožil Google, da umetno poslabša delovanje svojih storitev, ko do njih dostopate iz brskalnika Microsoft. Ne glede na to, ali je res ali ne, inNemogoče je bilo dostopati do brskalnika, Gmaila ali Dokumentov, ne da bi naleteli na ponudbo za prenos Chroma in obljubo, da se bo uporabniška izkušnja izboljšala predvsem. In res je bilo. Google je poskrbel za to.
Leta 2018 je po vzoru Opere in Vivaldija Microsoft je napovedal, da bo naslednja različica Edge temeljila na Chromiumu, odprtokodni bazi Chroma. Minili so dnevi, ko je bil tržni delež Internet Explorerja tako velik, da je Evropska unija prisilila Windows, da vključi možnost izbire privzetega brskalnika.
S spremembo kodne baze je prišla prva različica brskalnika Microsoft za Linux. Pravzaprav je Microsoft ponujal Internet Explorer v obliki navideznega stroja za razvijalce, vendar to ni isto.
Vsekakor je to slaba tolažba za nov in, še huje, kvazimonopol, ki ga doživlja spletni razvoj. Eno podjetje odloča, kaj lahko uporabniki uporabljajo ali ne. In to je preveč moči.
Nikoli se nisem strinjal z monopoli. Chrome je na trgu že toliko let, da je bilo dovolj časa, da je kdorkoli ponudil še en boljši brskalnik in tega ni storil nihče, ali je to nemogoče? Chromu odstraniti zaradi monopola? Lahko bi bilo da ne, takrat je bil monopol Internet Explorer, zakaj ga je potem Chrome odstranil? No, ker je bil veliko boljši brskalnik, point ball, to ni monopol, to je imeti dva c*jona, da bi vedel, kako narediti stvari, odkar je Chrome ugasnil IE, poglej, če so minila leta, ker nihče ni imel svetega c*jonesa, da bi izdal brskalnik, ki uniči Chrome in ki ni monopol, to je neznanje narediti stvari, ker tako kot je bil IE menda monopol in padel na Chrome, se lahko isto zgodi Chromeu, point ball. Pri Microsoftu je enako, zakaj se ne pojavi operacijski sistem, ki uniči Windows? Nemogoče? Ne, daleč od tega, a ker nimajo c*jonov za to, je bolj udobno, da bi temu rekli monopol. Jasen primer je Android, ki obvladuje mobilni trg, 8 od 10 mobilnih telefonov na svetu je Android, ali je tudi monopol? Vsemu se torej reče monopol in se tako naveličajo in zame niso monopol, so geniji. Chrome je čez noč prevzel ves svet in ponuja odlične izdelke izjemne kakovosti in zame to ni monopol, ampak biti genij.
Monopol: je pravni privilegij, v katerem je proizvajalec ali gospodarski subjekt (imenovan monopolist), ki ima veliko tržno moč in je edini v določeni panogi, ki ima specifičen in diferenciran izdelek, blago, vir ali storitev.
Težava je v tem, da podjetja, kot je Google, imenujejo monopol, ker so, odkar so začeli ponujati svoj brskalnik, storili vse, kar je bilo v njihovi moči prek storitev, ki jih ponujate, kot so Google Search, Gmail, Google Workspace itd., da bi bile te storitve bolj združljive z vašem brskalniku kot pri ostali konkurenci. Do te mere, da so ljudje začeli uporabljati Googlove storitve bolj zaradi udobja, saj to v bistvu vključuje gesla, zaznamke, dodatke, fotografije, pisarniško delo, iskalnik, e-pošto itd... In te storitve so bile prikazane in bolje delovale v Chromu kot pri konkurenci, ker ima Google kodo sprememb, ki jih običajno naredi v svojih storitvah, zaprto, zaradi česar se pri drugih konkurenčnih izdelkih med internetnimi brskalniki uporabniku praktično čez noč zgodijo subtilne, a moteče napake. Nekaj o tem, česar se spomnim, je že bil članek linuxadictos.
Po drugi strani pa glede operacijskih sistemov ne gre za to, da sta Windows ali Android boljša, ampak da podjetja, ki stojijo za temi sistemi za osebne in mobilne računalnike, kot sta Microsoft oziroma Google, sklepajo pogodbe, kjer sporazum zavezuje vpletene strani k dostopu , to je privilegij imeti potrebno dokumentacijo za gonilnike opreme (naj bo to osebni ali mobilni telefon glede na sistem), to pomeni, da se morajo drugi razvoji, kot je Linux, boriti za ustvarjanje brezplačnih gonilnikov (na podlagi testiranje vsake naprave, interpretiranje njihovih analognih signalov, da jih pretvori v strojno kodo), da deluje ali dokler jih proizvajalec teh komponent ne sprosti (ko ni več prisiljen s pogodbo).
Torej, da, obstaja monopol, ne, ne gre za povprečnost, še manj za pomanjkanje genija, ne gre za pomanjkanje zanimanja za odpravo teh monopolov, ni naključje, še manj za prosti čas, modo ali zabavo. obstajajo premiki v korist brezplačne programske opreme, odprtokodne in celo odprte strojne opreme. Ker je slednji največ v plenicah glede na prvi omenjeni dve, je to Privilege, ki se pridobi s silo države, ker prav ta entiteta zagotavlja "Zakon", je ta razred problemov in situacij. zakonito.
Nekoliko insolventno je, da «Linux Adictos» stopite v bran Microsoftu in njegovemu grozljivemu brskalniku, ki je (predvsem) lastniška programska oprema. Kot uporabniki brezplačne programske opreme nam ni mar za nenehno klanje med kapitalisti, ki nimajo niti delikatese, da bi izdali izvorno kodo (copyleft), ki so jo ustvarili njihovi izkoriščani zaposleni. Včeraj je imel Microsoft monopol, danes Alphabet, jutri Whatever.
Res je, da oligopol ni enak duopolu, v tem pa monopolu. Ampak s področja lastniške programske opreme oni skrbijo za svoj posel, s področja brezplačne programske opreme moramo mi skrbeti za prosti razvoj.
Kot informativna novica je članek v redu, vendar se od tam trditi, da "izginotje Internet Explorerja osiromaši možnosti uporabnikov pri izbiri načina navigacije", se zdi malo preveč. Ravno pri lastniški programski opremi je zelo malo stvari, ki jih lahko "izberete, kako krmariti", ne da bi upoštevali vse zlorabe Microsofta nad svojimi uporabniki.
pozdrav
1) Linux Adictos Nič se ne brani. Obstaja razlog, da so članki podpisani.
2) Kdaj ste bili izvoljeni za razsodnika o tem, kaj bi moralo in kaj ne bi smelo zanimati uporabnike odprtokodne programske opreme?
3) Razen Firefoxa in nekaterih izpeljank so se vsi odprtokodni brskalniki odločili za Chromium. Da obstaja alternativa, tudi če je ekskluzivna, je bolje kot brez alternative.
Kako si
1) Zdi se mi kot sivo/sporno območje. ja Linux Adictos objavi nekaj, kar sproži pravno reakcijo, ne bo pomembno, da je pod članek nekdo posebej, odgovornost bo deljena, med drugim zato, ker ima vsak medij tisto, kar se imenuje uredništvo itd. Ampak dobro, vredno je pojasniti, da to ni položaj Linux Adictos vendar ekskluzivno za urednika opombe.
2) Mislim, da je retorično vprašanje, razumem, da nanj ni potrebno odgovoriti.
3) Za začetek, da je alternativa lastniški programski opremi druga lastniška programska oprema, je z enega vidika enako, kot da alternative ni (to je kot bi morali izbrati, ali vas bodo udarili z bičem ali gumijastim trakom ...), toda, kar je še pomembneje, sami ste pravkar poudarili, da *že obstaja alternativa* (Firefox in izpeljanke), zato ne samo, da ni potrebe po zagovarjanju lastniških "alternativ", ampak je bolj smiselno potiskati prave brezplačne alternative, kot je primer z Firefox, SeaMonkey, PaleMoon, WaterFox, surf, Falkon, Konqueror, Epiphany/Web, eolie, Tangram, qutebrowser, … V bistvu vse tiste, ki temeljijo na Gecko, Qt/WebKit/GTK, itd., torej motorji, ki niso Blink.
Tam si lahko ogledate urejeno po 'motorju postavitve': https://en.wikipedia.org/wiki/Comparison_of_web_browsers#General_information
Tudi tam: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_web_browsers#Graphical
Pozdravljeni!