Danes Linux praznuje 31. obletnico

25. avgusta 1991, po petih mesecih razvoja je 21-letna študentka, Linus Torvalds, napovedan na telekonferenci comp.os.minix da je bil delujoči prototip dokončan novega operacijskega sistema linux, prenos bash 1.08 in gcc 1.40.

Takole bi nevede postala prva javna izdaja jedra Linuxa ki je bil predstavljen 17. septembra. Jedro 0.0.1 je bilo stisnjeno v 62 KB in je vsebovalo okoli 10.000 vrstic izvorne kode, ki ima za razliko od trenutne različice moderno jedro Linuxa več kot 30 milijonov vrstic kode.

Jedro Linuxa je navdihnil operacijski sistem MINIX, kar Linusu z njegovo omejeno licenco ni ustrezalo. Kasneje, ko je Linux postal znan projekt, obrekovalci skušal Linusa obtožiti kopiranja neposredno kodo nekaterih podsistemov MINIX.

Napad je odbil Andrew Tanenbaum, avtor MINIX-a, ki je študentu naročil podrobno primerjavo kode Minix in prvih javnih različic Linuxa. Rezultati študije so pokazali prisotnost le štirih manjših ujemanj kodnih blokov zaradi zahtev POSIX in ANSI C.

Linus je prvotno mislil, da bi jedro poimenoval Freax, iz besed "brezplačen", "čudak" in X (Unix). Ampak ime "Linux" je dal jedru Ari Lemmke, ki je na Linusovo zahtevo postavil jedro na univerzitetni FTP strežnik, imenik z datoteko pa ni poimenoval "freax", kot je zahteval Torvalds, ampak "linux".

Omembe vredno je, da je podjetni poslovnež William Della Croce uspel registrirati blagovno znamko Linux in je čez čas želel pobrati licenčnine, a si je pozneje premislil in vse pravice do blagovne znamke prenesel na Linusa. Uradna maskota jedra Linuxa, pingvin Tux, je bil izbran na natečaju leta 1996 in čigar ime Tux pomeni Torvalds UniX.

Kot za zgodovina razvoja jedra, delček tega delimo:

  • September 1991: Linux 0.0.1, prva javna izdaja, ki podpira samo procesor i386 in se zažene z diskete.
    Januar 1992: Linux 0.12 se je koda začela distribuirati pod licenco GPLv2
  • Marec 1992: Linux 0.95, ki je omogočal zagon sistema X Window System, podporo za navidezni pomnilnik in zamenjavo particij ter prve distribucije SLS in Yggdrasil.
  • Poleti 1993, sta bila ustanovljena projekta Slackware in Debian.
    Marec 1994: Linux 1.0, prva uradno stabilna različica.
    Marec 1995: Linux 1.2, znatno povečanje števila gonilnikov, podpora za platforme Alpha, MIPS in SPARC, širitev zmogljivosti omrežnega sklada, videz paketnega filtra, podpora NFS.
  • Junija 1996: Linux 2.0, podpora za večprocesorske sisteme.
  • Januar 1999: Linux 2.2, povečana učinkovitost sistema za upravljanje pomnilnika, dodana podpora za IPv6, implementacija novega požarnega zidu, uveden nov zvočni podsistem
  • Febrero de 2001: Linux 2.4, podpora za 8-procesorske sisteme in 64 GB RAM-a, datotečni sistem Ext3, USB, podpora ACPI.
  • December 2003: Linux 2.6, podpora SELinux, orodja za samodejno uglaševanje jedra, sysfs, prenovljen sistem za upravljanje pomnilnika.
  • Septembra 2008, je nastala prva različica platforme Android, ki temelji na jedru Linuxa.
  • Julija 2011 je po 10 letih razvoja podružnice 2.6.x je prišlo do prehoda na oštevilčenje 3.x.
  • V 2015, Linux 4.0 je število predmetov git v skladišču doseglo 4 milijone.
  • Aprila 2018 Premagal sem oviro 6 milijonov git-core predmetov v skladišču.
  • Januarja 2019, je nastala veja jedra Linux 5.0.
  • Objavljeno avgusta 2020, jedro 5.8 je bilo največje glede na količino sprememb vseh jeder v celotnem obdobju trajanja projekta.
  • V 2021, koda za razvoj gonilnikov jezika Rust je bila dodana naslednji veji jedra Linuxa.
  • Avgusta 2022, je nastala veja jedra Linuxa 6.0, saj je bilo v veji 5.x dovolj različic za spremembo prve številke v številki različice.

Pustite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

*

  1. Odgovoren za podatke: AB Internet Networks 2008 SL
  2. Namen podatkov: Nadzor neželene pošte, upravljanje komentarjev.
  3. Legitimacija: Vaše soglasje
  4. Sporočanje podatkov: Podatki se ne bodo posredovali tretjim osebam, razen po zakonski obveznosti.
  5. Shranjevanje podatkov: Zbirka podatkov, ki jo gosti Occentus Networks (EU)
  6. Pravice: Kadar koli lahko omejite, obnovite in izbrišete svoje podatke.